V praznično obarvanem letu za mesto Freising in nadškofijo München in Freising, ko mineva 1300 let odkar je sv. Korbinijan, zavetnik mesta in nadškofije, l. 724 postal prvi freisinški škof, so Loški pasijonci iz Stare Loke in sosednjih župnij Selca, Gorenja vas-Poljane, Sv. Duh in Žabnica v nedeljo, 21. aprila 2024, skupaj s freisinškim občestvom v mogočni stolnici na freisinškem griču obhajali sveto mašo, ki sta jo darovala münchenško-freisinški pomožni škof Wolfgang Bischof in starološki župnik Janez Šket. V Sloveniji je sv. Korbinijan najbolj poznan na Loškem, ki je bilo polnih 830 let del Loškega gospostva v posesti freisinških škofov. V cerkvi sv. Križa na Križni gori nad Staro Loko iz 15. stol. je na freskah upodobljena zgodba o škofu Korbinijanu, ki mu je na poti v Rim medved raztrgal mulo. Na škofov ukaz je medved postal krotak in poslej nosil tovor, ki je bil prej na mulinem hrbtu. Otovorjen medved, ki je svetnikov atribut, je prepoznavni simbol mesta Freising in krasi freisinški mestni grb. Bavarsko mesto Freising, ki ga slovensko imenujemo Brižin(je), je mnogim Slovencem poznano tudi kot kraj, kjer so našli Brižinske spomenike, najstarejše znane ohranjene zapise v slovenščini in najstarejše latinične zapise v katerem koli slovanskem jeziku.
Po sveti maši v Freisinger Dom, ki so jo s petjem slovenskih pesmi polepšali združeni pevci zbora družin Jurjevo sidro in mešanega pevskega zbora Župnije Stara Loka, so loški pasijonci na osrednjem cerkvenem stopnišču, ki se vzpenja v prezbiterij svetišča, uprizorili dve podobi Škofjeloškega pasijona, katerega začetki segajo v začetek 18. stol., ko je p. Romuald Štandreški v kapucinskem samostanu v Škofji Loki napisal režijsko knjigo, ki je prvo dramsko besedilo v slovenskem jeziku. Drznemo si razmišljati, da so to veličastno pasijonsko procesijo, ki se je vsako leto na Veliki petek vila po loških ulicah in trgih, doživeli tudi freisinški škofje, ki so bili tedaj še zemljiški gospodje loškega ozemlja. Po tristo letih so loški rojaki delček te dragocene zapuščine naših prednikov, ki je uvrščena v UNESCO-vo zakladnico nesnovne kulturne dediščine človeštva, ponesli v kraj, od koder so prihajali freisinški škofje. Kratek prikaz procesije so naznanili nosilec pasijonske zvezde, bobnar in nosilci pasijonskih zastav. Sledili sta dve glasbeni podobi – Hieronim in Skrinja zaveze s kraljem Davidom, ki s petjem izražata spokornost, ponižno spoznanje Boga in željo po spreobrnjenju, ter vabita kristjana k spokorni ponižni drži in poglobitvi vase.
Pred letom dni je Staro Loko obiskal škof Bischof, da bi skupaj z Ločani praznoval 1050-letnico prve pisne omembe Lo(n)ke v darilni listini nemškega cesarja Otona II. iz l. 973, s katero je loško ozemlje prešlo v posest freisinškega škofa Abrahama. Loško gospostvo, ki je obsegalo več krajev na Slovenskem, je bilo po izročilu med najbolj priljubljenimi freisinškimi posestvi. Škofja Loka nosi ime po freisinških škofih, ki so pomembno prispevali k razvoju in oblikovanju kulturne krajine naših krajev in mesta! Med loškimi domoznanci in zgodovinarji kroži rek, da »je bilo lažje živeti pod krivo škofovsko palico kot pod ravnim cesarskim žezlom«! V trajen spomin in iz hvaležnosti so staroločani l. 2023 v Aleji škofov v Stari Loki postavili kip škofa Abrahama, ki ga je oblikoval kipar Metod Frlic. Ob tedanjem obisku je škof Bischof povabil starološkega župnika g. Šketa, da v prazničnem Korbinijanovem letu poromajo na svetnikov grob v Freising in s petjem sodelujejo pri sveti maši. Ob letu osorej je ‘beseda meso postala’ in se udejanila v obliki prijateljskemu druženja dveh narodov, ki še po več kot 1000 letih ohranjata vezi in krepita zaupanje! Med obiskom v Freisingu je bil kratek čas namenjen tudi sprehodu po mestu, ogledu obnovljenega škofijskega muzeja cerkvene umetnosti in poti na grič, kjer stoji nekdanji benediktinski samostan sv. Štefana, v katerem je bival Korbinijan ob svojem prvem prihodu v Freising, in deluje najstarejša pivovarna na svetu Weihenstephan. Dogodek je povezal mnoga srca in odprl vrata za prihodnje sodelovanje!
Poglejte tudi prispevek na pasijon.si.
