SLOVENSKA VELIKA NOČ V BUENOS AIRESU

Ohranjanje vere in slovenskih tradicij, ki so z njo povezane, je eden od pomembnejših ciljev naše slovenske skupnosti v Argentini. Zato praznovanje Velikega tedna in Velike noči poteka slovesno, primerno največjemu cerkvenemu prazniku.

Cvetne nedelje si ne moremo zamisliti brez slovenske butarice! Praznik Jezusovega prihoda v Jeruzalem proslavimo tako, da se zberemo v procesijah v slovenskih domovih in z oljkami in butaricami, ki so jih spletle žene, mladi in otroci, pozdravimo Gospoda. To slavje je eno od najbolj obiskanih v naši skupnosti, celo bolj kot sama Velikonočna vigilija.

Posebno se spominjam dveh dogodkov, povezanih s tem praznikom.
Leta 1987 nas je v Argentini obiskal papež Janez Pavel II. Prav na Cvetno nedeljo se je vršila slavnostna sv. maša na aveniji Nueve de Julio, v centru Buenos Airesa, katere se je udeležilo okoli milijon ljudi. In v tem morju neznancev sem srečala nekaj ljudi, ki so (smo) s seboj prinesli slovenske butarice!

Enkratna je bila tudi Cvetna nedelja 2019, saj smo tisti dan drugič uprizorili muzikal „Kerigma“, ki opisuje dogodke Velikega tedna. Pripoved začne prav s Kristusovim prihodom v Jeruzalem: Blagoslovljen, Davidov sin, ki prihajaš v imenu Gospodovem!

Za obrede svetega tridnevja se vsako leto vsi skupaj zberemo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši.

Pri obredih Velikega četrtka imajo zadnja leta posebno mesto otroci in mladi: spomin zadnje večerje je spremljalo petje številnih mladih in pred oltarjem je stalo veliko število mladih ministrantov.

Duhovnik je posvetil posebno pozornost obredu umivanja nog in povabil vse prisotne otroke, da so se mu približali in ga prav od blizu spremljali, ko je dvanajstim mladim možem umil in obrisal noge po Jezusovem zgledu. Otroci so mu pozorno sledili in poslušali njegove besede. Po končani sv. maši je duhovnik ponesel sveto Rešnje telo na posebno mesto, v „ječo“, ki predstavlja Jezusovo trpljenje na vrtu Getsemani. Na tem mestu smo ga nato častili in molili do polnoči; najprej starejši, nato mladina.

Mladi so organizirali tudi posebno duhovno pripravo, t.i. „Mladinsko veliko noč“. Takole so jo sami opisali: Na Veliki teden smo pa mladi imeli našo lastno mladinsko pripravo na Veliko noč. Začela se je na Veliki četrtek zvečer s sveto mašo v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj, pri kateri smo sodelovali s petjem, berili, prošnjami in vodstvom. Ko so starejši odšli, smo mladi skupaj večerjali pice, nato je pa sledila molitvena ura, kjer smo v cerkvi razmišljali o Jezusovi zadnji večerji v prisotnosti Najsvetejšega.

Prenočili smo kar v Slovenski hiši, na mrzlih tleh učilnic. Na Veliki petek smo vstali zgodaj, pripravljeni na napet dan. Dejavnosti so se vršile pod geslom „Od Križa do Luči“ in vsak del nas je usmerjal po poti Kristusovega trpljenja. Skušali smo globlje premišljevati o našem življenju in ga primerjati z Jezusovim Križevim potom.

Te priprave se je udeležilo 41 mladih, doživeli so jo z zelo dobro pripravljenostjo in v pravem postnem vzdušju. Zaključili smo jo z vso slovensko skupnostjo z obredom Velikega Petka. Bilo je doživetje, ki je nas mlade med seboj še bolj povezalo in nas približalo Jezusu.

Veliki petek je dan Jezusovega trpljenja in smrti na križu. Simbolika velikega petka predstavlja namero in razpoloženje, da se v odpovedi odpremo in postanemo bolj razpoložljivi za Božjo milost in spreobrnjenje srca.

V prvem delu je opravilo Božje besede, med katerim poslušamo poročilo o Jezusovem trpljenju iz Janezovega evangelija, Pasijon. V drugem delu vsi navzoči s poljubom počastimo križ v znamenje hvaležnosti in spoštovanja, v tretjem pa se udeležimo obhajilnega obreda.

Veliki petek smo vrsto let zaključili z molitvijo križevega pota v pripravi mladih iz Našega doma San Justo, kateremu je sledila polna cerkev vernikov. Poglobili smo se v postaje Kristusovega trpljenja in smrti in ga spremljali na težki poti križa. S tem je mladina tudi zaključila svojo celodnevno duhovno obnovo.

Na Veliko Soboto slovenski duhovniki po domovih blagoslavljajo velikonočna jedila. Pri „žegnu“ se zbere veliko Slovencev, ki v košarah, prekritih z ročno vezenimi prtiči, prinesejo domače potice, pirhe, hren in meso.
Zvečer se pa spet zberemo v naši cerkvi pri velikonočni vigiliji. Obrede Kristusovega vstajenja vodi delegat dr. Jure Rode, s sodelovanjem številnih ministrantov. Temno cerkev najprej razsvetli majhen plamen Kristusove luči, ki si ga nato verniki delimo in ga razmnožujemo, dokler ni cela cerkev razsvetljena od te luči. Ob luči sveč poslušamo veselo oznanilo o Jezusovem vstajenju. Po končani vstajenjski sv. maši si pa voščimo vesele praznike.

Na veliko nedeljo so v vsakem slovenskem domu slovesne svete maše in po njih še akademije ali pa velikonočni zajtrki.

Pandemija novega koronavirusa in posledične omejitve so v letu 2020 prizadele tudi te lepe tradicije, ki so nam tako pri srcu. Slovenski duhovniki v Argentini so poskrbeli, da smo lahko obredom sledili prek spleta. Prav posebno ganljivo pa je bilo videti, kako je papež Frančišek daroval velikonočno sv. mašo v prazni baziliki Svetega Petra in podelil blagoslov Urbi et Orbi pred praznim trgom.

Minilo je leto dni, razmere so še vedno daleč od nekdanje normalnosti. In čeprav v tem Velikem tednu 2021 pri nas ni stroge karantene, bo potek vseh obredov spremenjen. Upamo, da bomo lahko kmalu tudi te praznike doživljali v polnosti in brez omejitev.

Veselo Veliko noč!

Iz Buenos Airesa, Mariana Poznič

Velika noč 2020 v karanteni
Sveto tridnevje 2018

Prispevki:

Jože Šenk Prispeval:

Komentiranje je onemogočeno.