Opazili smo

Pasijonske vsebine v monografiji Umetnostna in zgodovinska srečevanja z Judi na Slovenskem

V monografiji Umetnostna in zgodovinska srečevanja z Judi na Slovenskem, ki jo je l. 2020 izdal ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, uredila pa Polona Vidmar, najdemo dve zanimivi razpravi s pasijonsko tematiko v poznosrednjeveškem stenskem slikarstvu na Slovenskem.

V prispevku z naslovom Ikonografske posebnosti pri upodobitvah Judov na slovenjgraškem Pasijonu avtorica Mija Oter Gorenčič piše o upodobitvah Judov v obsežnem pasijonskem ciklu v špitalski cerkvi sv. Duha v Slovenj Gradcu. … V špitalski cerkvi sv. Duha v Slovenj Gradcu je ohranjen najobsežnejši srednjeveški cikel s pasijonskimi prizori v slovenskem prostoru. Pasijonsko zgodbo s 27 prizori je naslikal Andrej iz Ottlinga in jo umeščajo v leta od 1451 do 1459. Na ozemlju sedanje Slovenije je po obsegu primerljiva le še poslikava v cerkvi sv. Petra nad Begunjami, ki pa jo je šele okoli leta 1530 realiziral Jernej iz Loke. Tamkajšnji cikel sestavlja 26 prizorov. Slovenjgraški cikel je tako tudi v primerjavi s poslikavo na Sv. Petru nad Begunjami, sicer minimalno, a vendarle obsežnejši. (povzeto po avtorici prispevka)

Polona Vidmar v svojem delu z naslovom Mellifluus universalis sit noster potus et esus. K podobi Živega križa v župnijski cerkvi sv. Jurija na Ptuju podobo Ptujskega Živega križa postavlja v kontekst srednjeevropskih in severnoitalijanskih upodobitev, srednjeveške judovske skupnosti na Ptuju in mlajše upodobitve Treh redov sveta. Poleg tega v svojem prispevku piše o naročnikih in idejnih snovalcih kompleksnih ikonografskih motivov, ki odražajo intelektualno moč Ptuja 15. stoletja. … Podobe živega, delujočega ali aktivnega križa, pri katerih iz krakov križa izhajajoče roke odklepajo vrata Nebeškega Jeruzalema, kronajo ali blagoslavljajo personifikacijo krščanstva, z mečem prebadajo personifikacijo judovstva in razbijajo vrata predpekla, so vernikom alegorično razlagale pomen Jezusove smrti na križu, konec Stare zaveze in začetek krščanske Cerkve in so bile v evropski umetnosti prisotne od zgodnjega 15. do sredine 17. stoletja. (povzeto po avtorici prispevka)

  

Prispevki:

Jože Šenk Prispeval: